Indijska joga je nauk, ki predlaga asketske, disciplini podrejene načine življenja – sestavljena je iz upravljanja dihanja in določenih telesnih položajev, ki vodijo v stanje sproščenosti (oslabelosti), olajšujejo meditacijo, pri kateri se ponavadi uporablja mantra ali “sveti” izrek, ki pomaga pri osredotočanju.
Joga torej zastavlja duhovne (!) in ne samo fizične cilje, kot so doseganje telesnega zdravja in lepote. Tistim, ki danes pristopajo k takšnim metodam, se ničesar ne pove o nadnaravnem, temveč samo o zdravju, o fizični in moralni popolnosti. Vse kar je mističnega in okultnega, se zamolči. A kasneje, po določenem času, se “zagnanim”, perspektivnim in zanesljivim študentom razkriva ezoterični, skrivni nauk.
A tudi takšen “telečji” nivo prakticiranja joge oblikuje določena duhovna stališča in človeka pripravlja za duhovne občutke, o katerih do tedaj ni niti slutil. Večina ta nauk preučuje na tak način in ostaja na nivoju eksotičnih vaj, hinduističnega žargona in poznavanja svojega pomena “v kozmosu”.
Prav na to zadnjo točko so osredotočeni pravi ezoterični nameni začetne posvetitve: nečimrna misel o lastni veličini (napuh), seveda ob neizogibni skrbi za zdravje, poleg tega pa tudi “ljubezen do ljudi”, ki se udejanja skozi učenje o nekakšnem abstraktnem in difuznem “dobrem” in “moralnosti”. A za kristjana zavest o lastni vrednosti predstavlja izraz satanskega napuha, ki sežiga in uničuje vsak dober začetek.
V zadnjem času postaja vse bolj priljubljena t.i. “krščanska joga” – poskus, da se metode joge uporabljajo za “krščansko” meditacijo, da naredi človeka “sproščenega”, “zadovoljnega”, pasivnega, “dovzetnega za duhovne ideje in poti”.
Tisti, ki se zanjo zanimajo, opisujejo “nenavaden občutek spokojnosti”, “prekrasno razpoloženje”, “evforijo”(“blaženost”), “občutek polnega zdravja”, “zadovoljstvo, ki izpolnjuje dušo in telo in ki pripravlja za duhovno življenje”, “lahkotnost”, “pripravljenost na darovanje samega sebe in dovzetnost za odkrivanje osebnih odnosov med Bogom in dušo”, “sladostrastno molitev, ki objema celega človeka”, “občutje, v trepetu, pričakovanja prihoda ‘Svetega Duha’; “občutek žeje za pravičnostjo, rastjo, približevanjem Bogu”, itd.
Vsak, ki pozna naravo duhovne zablode, razume, da v opisanih občutjih vidimo dejansko odstopanje od resnične poti, prehod na stran sektaških, “pentekostalnih”(“binkoštnih”, op. prev.) in celo poganskih izkustev: prav to stremljenje k “svetim in božanskim” občutkom, ta odprtost in pripravljenost na “vzhičenost” z nekim drugim duhom, ta iskanja, ne Boga, temveč “duhovnih tolažb”, ta neverjetna lahkotnost, s katero človek postaja “kontemplativen” ali “mistik”, ta “mistična razodetja” in psevdoduhovna stanja – to so skupni simptomi tistih, ki so padli v samoslepilo.
Zašli s poti in polni napuha, sodobni “raziskovalci duhovnih resnic”, so predvsem v stanju duhovnega slepila. Napad mračnega vzhodnjaškega demonizma in njegov uspeh v veliki meri temelji na lažnem misticizmu.
Ti lažni nauki so pohujšanje za mlade ljudi, zlasti za tiste, ki so uporabljali narkotike in so jim že znane podobne vrste izkustev.
Več o nevarnostih ukvarjanja z jogo
Joga, poleg telesnih vaj in reguliranja človekovega dihanja, ponuja tudi metode za pridobivanje jasnovidnosti in sposobnost “odpiranja tretjega očesa”. Razvoj jasnovidnih sposobnosti naj bi človeku omogočil videnje dogodkov na oddaljenih mestih ali pa v preteklosti in prihodnosti. Na določenem nivoju svojih vaj lahko učenec zagleda sijoč obraz “učitelja”, ki tedaj postane njegov vodič.
Glede na stopnjo doseženega uspeha v vajah joge, človek odpira svoja čutila. Na primer – navodila Agni Joge (“ognjena” joga Nikolaja Reriha) navajajo, da se na določeni stopnji lahko doseže “videnje zvezd duhov”, v katerem začne človek videvati lesket svetlobe v vesolju, ki se pojavlja kot svetleče pike različnih barv; ta sposobnost se lahko pridobi samo z branjem okultnih knjig. Sledi “kontemplacija očiščujočih ognjev centrov (čaker)”, ki menda zaznavajo, opažajo nevidni svet in skozi katere lahko ta nevidni svet deluje na človeka. Na naslednji stopnji začne človek slišati “glas nevidnega učitelja”, ki mu razkriva okultne skrivnosti (madame Blavacka in Rerih so napisali ogromno spisov, ki so jima ju narekovali takšni glasovi). Na najvišji stopnji se odvija pojavljanje “zunanjega ognja”, ki zavest osebe spaja z zavestjo vesolja. Mantra joga, tehnika krišnaitov, tibetanski budizem in transcendentna meditacija težijo k neposrednemu videnju “božanstva” mantre in vstopom v njegovo skupnost. To naj bi prinašalo blaženost, srečo in odkritje nadnaravnih sposobnosti.
Vse oblike joge so nevarne, ker prezgodaj in nasilno odpirajo še zeleni “popek” človekove duhovne narave. Uporaba joge hromi človekov duhovni center, za katerega je Bog določil, da naj bo odprt samo v prihodnjem življenju, ko bo človek očiščen smrtonosnega virusa greha. Mnogi ugledni strokovnjaki nas opozarjajo na nevarnost prakticiranja joge, ker so videli njene uničujoče posledice.
Npr., Gopi Krishna piše: “Vsi sistemi joge so osmišljeni zato, da v človeku ustvarijo psihofizične spremembe, ki so kot take neobhodno potrebne za menjavo njegove zavesti.” Te spremembe so izzvane z določenimi joga položaji in dihalnimi tehnikami, ki dvigujejo človekovo okultno energijo in psihične moči. One povzročajo dramatične spremembe zavedanja, ki so tako močne, da je večina tistih, ki so jih občutili, za vselej ostala psihično spremenjena.
Danes veliko ljudi jogo prakticira kot neko vrsto gimnastike. Ne zavedajo se, kam ona pelje. So primeri, ko tudi najbolj “nedolžne” vaje joge ljudi pripeljejo do norosti ali pa demonske obsedenosti. Še bolj zlovešče je to, da nekateri psihične spremembe, izzvane z jogo, in celo napade norosti, sprejemajo kot pozitivno duhovno izkušnjo, ki vodi k mističnemu razsvetljenju.
Ne preseneča, da lahko izvajanje joge povzroči propad telesa in uma. Resnični cilj joge je, da uniči osebnost, to “zavajajočo iluzijo”, s ciljem, da se dotakne “resničnega Jaza” brezosebnega Brahmana.
Moti Lal Pandit pravi: “Cilj joge je, da človeka osvobodi njegovega normalnega stanja. Pri tem se uporabljajo različne metode: psihološke, psihične, mentalne in mistične. Vse te tehnike so nenaravne in nesocialne, saj joga predpisuje način življenja, ki oznanja – ‘moja umrljiva eksistenca ni vredna življenja’.”
Glede na to, da je joga zasnovana na okultnih idejah, ni presenetljivo, da stik z njo vodi v nepovratne spremembe psihe in v bolezni. Ne zaradi tega, ker bi se joga izvajala nepravilno, temveč zaradi njene okultne narave. Veliko ljudi in celo zdravnikov je napačnega mnenja, da je joga nenevarna.
A dejstva so prepričljiva: joga je izzvala številne psihološke bolezni in celo smrt. Swami Prabhavananda piše o joga dihalnih vajah: “Dovolite mi, da vas opozorim, da so te dihalne vaje lahko precej nevarne. Še posebej v primeru, da se izvajajo nepravilno, obstaja resno tveganje, da se poškoduje um. Tisti, ki te dihalne tehnike izvajajo brez pravilnega nadzora, so izpostavljeni tveganju, da postanejo tako bolni, da tudi medicinska znanost ne bo sposobna da jih ozdravi, niti da ugotovi, v čem je problem.”
Shri Purohit Swami, komentator Pantanjali Yoga Sutre, opozarja: “V Indiji in Evropi sem srečal okoli tristo ljudi, ki so trpeli zaradi napačnih vaj. Zdravniki, ki so jih pregledali, niso našli organske poškodovanosti in torej niso mogli predpisati nobenega zdravila.”
Drugi pomembni strokovnjak s področja joge, Hans-Ulrich Rieker, avtor knjige “Joga in duhovno življenje”, opozarja – “joga ni preprosto zabava. Moramo se spominjati, da njeno prakticiranje lahko odvede v norost ali v smrt. Če se v kundalini jogi dih (prana) umakne prezgodaj, obstaja nevarnost takojšnje smrti jogina”.
Gopi Krishna, zgoraj omenjeni strokovnjak za preučevanje joge, opozarja na nevarnost vaj joge, ki lahko izzovejo močno reakcijo osrednjega živčnega sistema in smrt. Klasični vodič hatha joge, “The Hatha Yoga Pradipika”, v drugem poglavju navaja opozorilo: “Tako kot se mora človek varovati levov, tigrov in slonov, mora tudi prana (“božanska energija dihanja”) biti pod nadzorom, sicer lahko ubije človeka, ki se ukvarja z jogo.”
Swami Prabhavananda (“Joga in misticizem”) v možne posledice nepravilnega prakticiranja joge vključuje: obolenja možganov, neozdravljive bolezni, norost, blaznost, mračna razpoloženja in nahajanje v stanju transa. Vse to zaradi “ene male napake”.
Ko bi tisti, ki poučujejo jogo, bili bolj odprti in iskreni glede nevarnosti, ki se skrivajo pod površino, bi preprečili veliko katastrofalnih primerov.
Vir: ИЗБАВИ НАС ОД ЛУКАВОГА; Православље и магија, астрологија, јога…(како се сачувати од духовне обмане); Библиотека образ светачки, Београд 2014; Православна мисионарска школа при храму Светог Александра Невског, Београд, Цара Душана 63
PRAVOSLAVJE SLOVENIJA 